Nadaljevanje projekta v novem šolskem letu

Od konca leta 2017 dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana pod mentorstvom bivših dijakov te šole delamo na nadaljevanju projekta Srečko v vesolju. V izteku leta 2018 ciljamo na dva spusta; s prvim balonom želimo preseči že doseženo višino (32 kilometrov), medtem ko bo drugi balon v zraku več časa z namenom merjenja temperature, vlage in tlaka. Do teh meritev bomo prišli s pomočjo senzorjev, ki so pritrjeni na vezje. Dijaki smo skupaj z mentorji izdelali prototip vezja, ki bo nameščen v sondi. Vezje smo narisali, izdelali in ga priklopili na razvojno ploščo Nucleo-64. Poleg senzorjev smo prispajkali tudi druge komponente kot so LED diode, stikala in zaslon. Ko je bilo vezje sestavljeno ga je bilo potrebno še sprogramirati. Mentorji so nam pripravili osnovne gradnike kode, ki so potrebni, da smo lahko dijaki sami sprogramirali do konca. Program deluje tako, da se ob pritisku kateregakoli izmed treh stikal na zaslonu izpiše vrednost meritve izbranega senzorja. Oba spusta želimo tudi posneti, zato bomo sondi dodali še kamero in GPS, da ju bomo lahko spremljali med poletom. Delo v povezavi s sondo je opravila ekipa dijakov, ki se zanima za elektrotehniko, programiranje in modeliranje, medtem ko se je druga ekipa dijakov posvetila birokraciji, tretja pa bo poskrbela za avdio-vizualno podobo projekta.

Projekt  poleg zagnanih mentorjev omogočajo tudi sponzorji. Posebna zahvala gre Tilnu Majerletu iz podjetja ST, ki nam je priskrbel razvojne plošče.

Elektronska vezja

Naša druga naloga je učenje o elektronskih vezjih. Za spust balona potrebujemo tudi vezje, ki ga bomo izdelali sami, zato smo se učili o vezjih. Najprej smo izvedeli nekaj osnov o elektroniki in vezjih, nato smo skupaj z mentorji narisali shemo, ki smo jo dijaki dokončali sami. Na koncu smo risali vezje, ki ga bomo tudi izdelali.

Na vezju, ki ga bomo priklopili na razvojni ploščici, bo senzor za temperaturo, vlago in tlak ter zaslon. Te komponente bodo povezane na procesor STM32F446RE, ki je na razvojni ploščici ST NUCLEO-F446RE. Za te razvojne ploščice smo se odločili, ker bomo enak procesor uporabili tudi na našem glavnem vezju.

Narisana vezja smo poslali v izdelavo. Ko jih bomo dobili, bomo na vezja prispajkali vse elektronske komponente. Končana vezja bomo priklopili na razvojne plošče in pričeli s programiranjem. Tukaj bomo uporabili znanje, ki smo ga pridobili o programskem jeziku C.

Razvojne ploščice nam je sponzorsko priskrbelo podjetje ST. Na pomoč nam je priskočil g. Tilen Majerle, ki je zaposlen v tem podjetju.

Foto: Marko Pleterski

 

Učenje programiranja

Projekt že uspešno poteka. Naša prva naloga je programiranje. Dijaki se že dva meseca pridno učimo osnov programiranja. Programiramo v C programskem jeziku, katerega bomo uporabljali tudi pri programiranju glavnega vezja. Za učenje uporabljamo ideone.com platformo.

Foto: Marko Pleterski

 

 

 

Ponoven zagon projekta

Odločili smo se, da pretekli projekt, ki je potekal med leti 2011 in 2015, ponovno obudimo in ga nadgradimo. Projekt smo ponovno zagnali oktobra 2017. Na prvem sestanku smo izpostavili naše ideje in razmislili na kakšen način jih bomo izvedli.

Za izvedbo projekta, je potrebno izpolniti vse naloge iz različnih področij znanja, zato smo si že na prvem sestanku razdelili naloge, da bo delo potekalo brez težav.

Mentorjem prejšnjega projekta so se pridružili mlajši mentorji, ki so pri prvem projektu sodelovali kot dijaki, danes pa so uspešni študentje različnih smeri.

Več o projektu sledi kmalu. 🙂

Foto: Marko Pleterski

Spust sonde v četrtek 7.5.2015 ob 8.00

Po temeljiti izvedbi stevilnih meritev, smo pripravljeni na spust sonde Srecko v vesolju. Dogodek se bo odvil v cetrtek, 7.5. v okolisu Solskega centra, ob 8:00. Pridruzite se temu nepozabnemu trenutku, ko bo balon poletel v zrak in bomo njegovo pot spremljali v zivo. Polet balona bo možen v živo spremljati tudi na spletni strani www.aprs.fi -> Balon boste lahko našli, če boste vpisali v iskanje S59ABL. Točno povezamo bomo še objavili ob spustu, Ob samem dogodku boste lahko tudi kaj vprasali, posneli selfije z ekipo in se z nami druzili. Se enkrat vljudno vabljeni!

Predstavitev projekta na natečaju Slovenija iz Vesolja 2012/2013

Prejšnjo sredo, 22. maja, smo se sodelujoči dijaki in mentorji projekta Srečko v Vesolju udeležili zaključnega srečanja natečaja Slovenija iz Vesolja, ki je potekalo na Fakulteti za Gradbeništvo in Geodezijo. Na srečanju smo poslušali predavanji ameriške astronavtke slovenskega porekla Sunite Williams (na 2. sliki) in predstavnika Evropske Vesoljske Agencije (ESA), nato pa predstavili naše delo v preteklih nekaj mesecih.

Aja, Rok in Blaž so odlično opisali naš projekt in uspešno prikazali delovanje nekaterih senzorjev v sondi. Sonda je bila tako rekoč zaključena, sam smo jo prejšnji dan obdali še v plast aerogela, ki služi v toplotno izolacijske namene.

Zraven prilagamo predstavitev ki smo jo uporabili (v formatu PDF) in nekaj slik.                       Predstavitev

Testiranje delovanja sonde v topli gredi

Dva tedna tega smo na šoli testirali delovanje senzorjev naše sonde. Izkoristili smo toplo gredo, ki so jo sestavili in preučevali dijaki pri naravoslovnem modulu, in vanjo postavili naš mikrokrmilnik ter senzorje. Merili smo vlago, temperaturo, zračni tlak, intenziteto svetlobe v ultravijoličnem spektru, senzorji pa so beležili tudi koordinate GPS ter napetost na bateriji. Vsi senzorji so odlično opravili svojo nalogo in so pripravljeni za uporabo na stratosferskem balonu. Prilagamo še graf (klikni za povečavo) meritev vlažnosti v topli gredi.

vlaga

Števila na vodoravni osi prikazujejo čas v sekundah od začetka merjenja, na navpični pa relativno vlažnost znotraj grede. Meritve so se beležile skoraj 2 dni, zato vas lahko opazite velike številke na abscisni osi. Na grafu je opaziti razliko med dnevom in nočjo. Vlaga je skoraj 100% v poznem popoldnevu in ponoči, ko sonce več ne sije na gredo in se le ta ohladi. Posledično relativna vlažnost narase (čeprav absolutna upade), saj je v hladnem zraku razmerje med absolutno in relativno vlažnostjo manjše.

Upor na padanje sonde v zraku

Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži izpodrinjene tekočine, in sila upora, ki omejuje pospešek padanja. Ko je gostota teles, ki padajo v zraku, veliko večja od gostote samega zraka, običajno velja kvadratni zakon upora, pri čemer je sila upora sorazmerna kvadratu hitrosti padanja teles. Sila upora na sondo s padalom se skozi zrak spreminja zaradi različnih fizikalnih parametrov. V priloženi PDF datoteki je podrobnejši opis padanja sonde od trenutka, ko balon na neki višini poči.

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

Ekskurzija v Ljubljano

V petek 29. aprila smo se odpravili na ekskurzijo, na kateri smo si želeli ogledati slovenske projekte, ki so povezani z vesoljem in vesoljsko tehnologijo.

Najprej smo se odpravili v majhno Štajersko mesto Vitanje, kjer smo si ogledali Kulturno središče evropske vesoljske tehnologije. Imeli smo vodeni ogled razstave o Hermanu Potočniku Noordungu.

Zatem smo imeli še nekaj dejavnosti, s katerimi so nas spodbujali razmišljati o kulturi in vesolju.

Sledil je obisk Centra odličnosti Vesolje-SI. Tam so nam predstavili delovanje in proces ustvarjanja prvega slovenskega satelita. Ogledali smo si sprejemnik in imeli priložnost videti sprejem slike s satelita. S simulacijskim programom smo lahko opazovali in poskusili upravljati satelit.

Nazadnje smo odšli na gimnazijo Vič. Tam nam je profesor fizike Rok Capuder predstavil projekt izdelave podmornice. Spust podmornice načrtujejo naslednje šolsko leto. Če želite izvedeti več o projektu, si lahko ogledate njihovo facebook stran in spletno stran.